»Kako nastaja kolektivni spomin.«

»Vse, kar vidimo, skriva nekaj drugega. Vedno težimo k ugledanju tistega, kar je skrito pod videnim.«

»Muzej brez muzealcev, ki udejanjajo najžlahtnejše muzejsko poslanstvo s srcem, samo stavba z zbirkami in hiša z nezadovoljnimi obiskovalci v deželi brez identitete in kolektivnega spomina.«

»Prav zadnja se je tudi daleč najbolj vtisnila v kolektivni spomin.«

»To je kraj spominov.«

»Tema tabuja je rdeča nit vseh umetniških predlogov, ki osvetljuje tisto, kar je skrito, prepovedano ali pozabljeno.«

»Eco pravi, da je naše spominjanje podobno akciji reakcionarjev oziroma revolucionarnih skupin: ekstremistične skupine si prisvajajo tisti spomin, ki jim ustreza. Tudi mi tako ravnamo z našim spominom: selekcioniramo, obdržimo (včasih tudi na drastičen način) samo tisto, kar nam ustreza. Če si prisvojimo Ecove teze, lahko trdimo, da arhitektura ni nič drugega kot akumulacija in manifestacija spomina, osebnega ali kolektivnega.«

»Družinski spomin.«

»Je mesto zgodovinskih prevratov in kolektivnega spomina. In je tudi mesto možne prihodnosti.«